Čas branja: 4 min
Granulom ali KPP: razumevanje, odkrivanje, zdravljenje
Zob je kompleksen organ, ki je sestavljen iz več komponent, med drugim zobne krone, zobne korenine, dentina in sklenine. Centralni del zoba predstavlja kanalski sistem, kjer potekajo žile in živci, ki v zob vstopajo na vrhu korenine. V javnem diskurzu se pogosto srečujemo z izrazom “granulom”, ki pa za strokovnjake ne predstavlja najbolj pravilne definicije obolenja, ki ga opisuje. V zobozdravstvu se za tovrstno obolenje bolj pravilno uporablja izraz kronični periapikalni parodontitis (KPP) ali proces.
Kaj je KPP?
Pri KPP-ju (“granulomu”) gre za kronično vnetje v kosti ob vrhu korenine. Ta sprememba je posledica gnojnega obolenja v zobnem kanalu, ki nastane, ko bakterije prodrejo v notranjost zoba, v veliki večini primerov kot posledica zobne gnilobe (karies), neustreznih zalivk ali neustreznih prevlek (slabo tesnjenje). Naš imunski sistem se bori proti bakterijam, ker pa jih imunske obrambne celice v notranjosti kanalčkov ne dosežejo, ostanejo ves čas aktivirane.
Kako ga odkrijemo?
Mnogi s KPP-jem morda ne občutijo nobenih simptomov in se zato obolenja sploh ne zavedajo. Kljub temu pa je KPP zelo pogost, saj tuje raziskave kažejo, da ima več kot 60 odstotkov ljudi starih 60 let vsaj en zob s tem procesom.
KPP lahko kadarkoli izbruhne in povzroči širjenje okužbe v okoljna tkiva, kar je lahko smrtno nevarno. Mirujoči procesi pa po nekaterih študijah lahko delujejo tudi na oddaljene organe kot žariščna okužba (fokus).
Odkrivanje kroničnih periapikalnih parodontitisov lahko odkrijemo naključno, ob pregledu, takšen zob je neobčutljiv za toplotne in električne dražljaje (zanesljivost ni stoodstotna), na rentgenskem posnetku (2D ali 3D) pa vidimo kostno razredčitev na koncu korenine. Velikokrat pa ga odkrijemo, ko ima stranka težave, kot so občasne bolečine, otekline ali bolečina na ugriz.
Kako ga zdravimo?
Zdravljenje KPP-ja je vsakodnevna praksa zobozdravstvenih ordinacij. Poteka tako, da v zob izvrtamo luknjo, skozi katero dostopamo do zobnih kanalov. S posebnimi instrumenti ročno ali strojno odstranimo mrtvino iz zobnega kanala, ga nekoliko razširimo ter dezinficiramo. Med posameznimi sejami zdravljenja v zob vstavimo zdravilo ter ga neprodušno (hermetično) zapremo. Na koncu koreninskega zdravljenja kanal tesno zapolnimo s polnilnim materialom ter zob dokončno oskrbimo z zalivko, endokrono ali prevleko. Na ta način kar najbolj zmanjšamo možnost ponovne okužbe kanala.
Uspešnost zdravljenja koreninskih kanalov ob upoštevanju najsodobnejših načel zdravljenja (sodobne strojne tehnike, uporaba CT-slikanja, bioaktivni materiali …) je več kot 90-odstotna. Uspešnost je seveda večja na zobeh, pri katerih smo začeli koreninsko zdravljenje zgodaj in pri tistih z manjšim številom kanalov.
Koreninsko zdravljenje je tehnično eden izmed najzahtevnejših posegov v zobni ordinaciji. Zahteva veliko časa, zbranosti in spretnosti terapevta. Rezultati so dolgo časa negotovi in se ocenjujejo s časom, ko se lahko potrdi uspešnost zdravljenja na rentgenskih posnetkih.
Za konec želimo poudariti, kako zelo nujni so redni zobozdravstveni pregledi in pravočasno in pravilno zdravljenje kariesa. Prav tako je pomembna zamenjava vseh neustreznih zalivk in prevlek, ki bi lahko prispevale k razvoju periapikalnih parodontitisov. Tako ohranjamo ne le zdravje naših zob, temveč tudi splošno zdravje. Svoje zobe obravnavajmo z odgovornostjo, da lahko ohranimo svoj nasmeh in dobro počutje v najboljšem možnem stanju.