Čas branja: 7 min
Bruksizem: Tihi uničevalec vaših zob
Ste kdaj zaznali, da škrtate ali stiskate z zobmi? Imate zjutraj bolečine v čeljusti ali opažate, da imate odkrušen(e) zob(e)? Potem imate morda bruskizem, a se tega ne zavedate. Bruksizem pogosto ostane nediagnosticiran, dokler zobozdravnik med vašim obiskom ne opazi prvih znakov bruksizma ali dokler ne pride do opazne škode na zobeh in čeljusti. Ta “tihi uničevalec” lahko povzroči resno škodo vašim zobem in splošnemu zdravju, če ni ustrezno zdravljen.
Kaj torej je bruksizem, kako uničuje vaše zobe in kaj lahko storimo, da ga preprečimo ali obvladamo?
Kaj je bruksizem?
Bruksizem je ponavljajoče se stiskanje ali škripanje z zobmi, ki se pogosto pojavlja nezavedno. Medtem ko se lahko bruksizem dogaja tudi čez dan, je veliko bolj verjetno, da zobe stiskate ponoči – v tem primeru govorimo o t.i. nočnem bruksizmu. Glavni problem pri bruksizmu je prekomerna sila, ki jo s stiskanjem ali škrtanjem nezavedno ustvarjamo na zobe in na čeljust. Ta sila, ki je lahko tudi do sedemkrat večja kot v zavednem stanju, skozi čas povzroča širok spekter zobozdravstvenih in zdravstvenih težav, od obrabe zob in nepravilnega griza, kot tudi do glavobolov in težav pri spanju.
Po raziskavah je bruksizem razširjen med približno 30 % populacije, vendar pa je v zadnjih letih zaradi hitrega tempa življenja in prekomernega stresa bruksizem v porastu. Pogosto se zgodi, da se ljudje bruksizma ne zavedajo in ga odkrijejo šele takrat, ko se začnejo kazati simptomi, kot so poškodbe zob ali bolečine v čeljusti.
Kaj povzroča bruksizem?
Za bruksizem ni enega samega vzroka, temveč gre za kombinacijo dejavnikov. Najpogostejši sprožilci bruksizma so stres in anksioznost, motnje spanja, nepravilen ugriz, življenjski slog in tudi genetika.
Kako bruksizem uničuje vaše zobe?
Največja nevarnost bruksizma je ta, da se pogosto dogaja med spanjem, ko se ne zavedate, da škrtate ali stiskate z zobmi. Skozi čas lahko ta ponavljajoča sila povzroči resno škodo vašim zobem, ki vključuje:
- Obrabo zob: Sklenina, zaščitna zunanja plast vaših zob, se s stiskanjem in škrtanjem postopoma obrablja. Ko se ta plast tanjša, postanejo vaši zobje bolj občutljivi in dovzetni za karies in propadanje.
- Poškodbe ali zlome zob: Ker je sila na zobe pri nezavednem bruksizmu lahko do sedemkrat večja od maksimalne sile v zavednem stanju (maksimalno stisnite zobe in si predstavljajte sedemkrat višjo silo, da boste dobili približen občutek, kako močno lahko stiskamo ponoči), to lahko povzroči poškodbe, razpoke ali celo zlom zob.
- Nepravilen ugriz: Nenehno škrtanje in stiskanje lahko obrabi zobe in jih izravna, kar lahko spremeni vaš ugriz. To ne spremeni ne videza vašega nasmeha, temveč tudi spremeni način, kako se vaši zgornji zobje prilegajo spodnjim med grizenjem in žvečenjem, kar lahko vodi v ortodontske težave.
- Umik dlesni: Prekomerna sila, ki jo povzroča stiskanje, lahko vpliva na mehka tkiva okoli vaših zob in povzroči umik dlesni. Umik dlesni izpostavi korenine zob, kar jih naredi bolj občutljive in dovzetne za okužbe in druge parodontalne težave.
- Motnje temporomandibularnega sklepa (TMJ): Bruksizem lahko povzroči vnetje in disfunkcijo v čeljustnem sklepu, kar vodi v kronične bolečine, glavobole in težave pri žvečenju.
Simptomi bruksizma
Obrabljeni zobje so eden najbolj očitnih znakov bruksizma. Če površina vaših zob izgleda izravnana oziroma gladka, to že nakazuje na prekomerno škrtanje. Bolečine v čeljusti oziroma toga čeljust, zlasti zjutraj, je prav tako lahko posledica nočnega stiskanja. Pogosti glavoboli, ki se kažejo predvsem v predelu senc, bolečine v ušesih, občutljivi zobje na vročo ali hladno hrano ter poškodbe zob, za katere ne najdete očitnega vzroka, so tudi pogosti simptomi bruksizma, ki jih ne smemo ignorirati.
Dolgoročne posledice nezdravljenega bruksizma
Brez zdravljenja lahko bruksizem povzroči nepopravljivo škodo vašim zobem. Skozi čas lahko nenehno obrabljanje povzroči izgubo zob, motnje temporomandibularnega sklepa (TMJ), estetske spremembe (oblika nasmeha in obraza, prezgodnji znaki staranja) ter motnje spanja.
Kako preprečiti in zdraviti bruksizem
Preden se lahko določi primeren način zdravljenja bruksizma, je potrebno ugotoviti njegov vzrok in resnost stanja. Glavni cilj zdravljenja je zmanjšati stiskanje in škripanje zob, ublažiti bolečino in preprečiti nadaljnjo škodo na zobeh in čeljusti.
Pri tem veljajo individualne, po meri narejene, bruksistične opornice (nočni ščitnik) za enega najučinkovitejših načinov preprečevanja nadaljnje škode na zobeh, saj so narejene tako, da absorbirajo prekomeren pritisk in tako ščitijo vaše zobe.
Če je vzrok za vaš bruksizem nepravilen položaj zob oziroma nepravilen ugriz, vam zobozdravnik lahko priporoči ortodontsko zdravljenje, npr. z nevidnimi zobnimi aparati ali pa je potrebna menjava slabo izdelanih plomb.
Vaje za upravljanje stresa, kot so meditacija, dihalne vaje in joga, ter masaža in fizioterapevtske vaje za čeljust in žvečne mišice lahko prav tako pomagajo pri zdravljenju bruksizma.
Sprememba življenjskega sloga (izogibanje stresu, izogibanje kavi in drugim stimulansov pred spanjem) je priporočljiva za vzpostavitev dobrih spalnih navad.
V zadnjih letih pa se uveljavlja tudi laserska terapija zdravljenja bruksizma, kjer s pomočjo posebnih laserjev sprostimo glavne žvečne mišice in tako sprostimo čeljust.
Ne čakajte, dokler ne bo prepozno
Bruksizem je lahko tih, vendar so njegovi vplivi na vaše zobe in splošno počutje lahko zelo izraziti. Redni pregledi pri zobozdravniku so zato ključni za zgodnje odkrivanje znakov bruksizma. Če imate simptome, kot so bolečine v čeljusti, obrabljeni zobje ali pogosti glavoboli, ne ignorirajte teh opozorilnih znakov. Obiščite zobozdravnika, da prejmete ustrezno diagnozo in zaščitite svoj nasmeh, preden nastane nepopravljiva škoda.